Novice

Pretekli vikend je v Benetkah Maxi Jena zabeležila dve zmagi, Adriatic Europa drugo in peto mesto, posadka Megenergije četrto in šesto.

Regate v sklopu Veleziane so se pričele v soboto z Venice Hospitality Challange na kateri so sodelovale vabljene maxi jadrnice, ki na regati nastopajo pod pokroviteljstvom beneških hotelov. Že na tej regati je preglavice tekmovalcem in organizatorjev delal močan tok, posledica močnega plimovanja, ki je v prvem poskusu starta odnesel vse sodelujoče preko startne linije. Po ponovljenem startu sta se najbolje izkazali edini slovenski jadrnici koprski Maxi Jena in Adriatic Europa. Kljub temu, da je bila Adriatic Europa najmanjša jadrnica v floti, je vodilni sledila vse do cilja.

Sledila je Velezianina, regata zmagovalcev vseh kategorij Veleziane 2015 na jadrnicah Elan 210, kjer je nastopila štiričlanska posadka Megaenergije. Štajerci so se v obeh odjadranih plovih in tudi v skupnem seštevku uvrstili na četrto mesto.

Obe sobotni regati je zaznamovalo lepo sončno vreme, termični veter hitrosti okoli 6 vozlov in močni tokovi, ki so dosegali od enega do dveh vozlov. Tokovi pa so še večji pomeni igrali na nedeljski Veleziani, kjer je bilo v oblačnem in delno meglenem vremenu vetra bistveno manj.

Prve težave so se za jadralce začele že po obratu razbremenilne boje pred vhodom v beneško laguno, kjer so jadrnice v šibkem vetru morale premagovati nasprotni tok. Vodeče jadrnice z Maxi Jeno na čelu, ki so ji na obratu boje sledile Pendragon, Porto Piccolo, Ancilla Domini, Adriatic Europa, Idrusa in Megaenergija so v prvem delu regate tok še nekako premagovale, pravi boj z njim pa začele šele na prehodu iz kanala Sv. Nikole v kanal Sv. Marka. Večina drugih jadrnic, med njimi tudi Any Wave in Il Moro di Venezia je obtičala že na vhodu v laguno, nobena od preostalih sto osemdesetih pa ni dosegla niti prehodnega cilja na polovici proge.

Vodeče tri so v nespremenjenem vrstnem redu prijadrale do cilja, Adriatic Europa pa je obtičala v brezvetrju z nasprotnim tokom v kanalu Sv. Marka, kjer sta jo ujeli Idrusa in Megaenergija. Do cilja se je med njimi bil tesen boj za mesta od 4 do 6 s številnimi spremembami vrstnega reda. Ob izkoriščanju rahlih sapic je pomembno vlogo igrala tudi spretnost pri sidranju, saj so se vse tri večkrat zasidrale, da jih tok ne bi odnašal nazaj prosti stratu. Nazadnje je četrto mesto pripadlo največji med njimi Idrusi, peto Adriatic Europi in šesto najmanjši Megaenergiji, med tem ko je Ancilla Domini zaostala in do časovne omejitve dosegla le prehodni cilj.

Vir: JZS.si; Uroš Žvan, Sekcija za velike jadrnice JZS; Foto: Maxi Jena

Pretekli vikend je v Dalmaciji potekala Viška regata, kjer je slovenske barve častno zastopala jadrnica Generali.

Na prvi etapi iz Splita proti Visu je jadrnice gnal močen jugo, ki je pihal tudi s tridesetimi vozli, na nedeljskem povratku proti Splitu pa so jadrnice startale z zmerni jugozahodnikom, medtem ko je v Splitu pihala rahla burja. Oba plova je zmagala reška jadrnica Molo Longo Tutta Trieste, ki je tako slavila tudi skupno zmago. Generali, ki je v prvem plovu zaostala še za Olo v drugem pa za Marino Kaštela se je na koncu z dvema tretjima mestoma zavihtela na drugo v skupni razvrstitvi.

Vir: JZS.si; Uroš Žvan, Sekcija za velike jadrnice JZS; Foto: Regatna jadrnica Generali

Hrvaška se je znašla pred sodiščem v Bruslju zaradi diskriminacije pri prodaji ribolovnih dovoljenj.

Hrvaška že dolga leta diskriminira turiste oziroma tujce od domačih prebivalcev, ki želijo kupiti ribolovno dovoljenje. Sedaj se je znašla pred sodiščem v Bruslju, ki ji je izdal opomin in zahteva ureditev sistema zaračunavanja dovoljenj. Pri prodaji dovoljen sta dve bistveni razliki. Letno ribolovno dovoljenje si lahko pridobijo izključno hrvaški državljani in cena dovoljenja, ki je bistveno višja za tujce. Tujci lahko kupijo največ mesečno dovoljenje. Če želijo loviti celo leto, morajo kupiti 12 mesečnih dovoljenj.

Primerjajmo cene dovoljenj za rekreacijski ribolov:

Tujci:

Z dovoljenjem za rekreativni ribolov ni dovoljeno loviti s harpuno in ni dovoljeno loviti tune.

Rezidenti Hrvaške (letno dovoljenje)

Če izračunamo strošek mesečnega dovoljenja za domačine je ta 40 HRK (5,33 EUR), za tujce pa (93 EUR), ali pa če tujec kupi 12 mesečnih dovoljen, je strošek 8400 HRK (1120,00 EUR) za domačine pa le 500 HRK (66 EUR), kar je 17 krat več.

Na problematiko so takoj po vstopu Hrvaške v EU opozorili tuji ribiči. Ker se hrvaška sama ni odzvala na številna prigovarjanja, je posredovala komisija evropske unije. Hrvaški vladi je izdala opomin v katerem ugotavlja, da takšno ravnaje pomeni diskriminacijo in krši načela EU. V postopku Hrvaška ni predložila dokazov, da bi tuji športni ribiči bolj ogrožali favno kot domači, zato razloga za različno zaračunavanje ni.

Hrvaška je dobila dva meseca časa, da sprejme ukrepe in sporoči evropski komisiji, kako je rešila problematiko.

Hrvaško podjetje ACI je napovedalo pričetek del za popolno obnovitev marine Rovinj.

V letošnjem letu je ACI odprlo novo marino v Slanem, sedaj pa nadaljujejo z investicijami in nameravajo prenoviti marino v Rovinju. S prenovo želijo svojim stalnim gostom, kakor tudi gostom v tranzitu ponuditi najvišji nivo storitev. Prenovili bodo valobran marine, kompleten obalni del, pontonske pomole, poglobili morsko dno in omogočilo vplutje in izplutje plovilom z ugrezom vse do 4,5m, porušili bodo hotel Park in na njegovem mestu zgradili novega.

Dela v marini se bodo pričela 1. decembra letos. Zaradi varnosti bo potrebno marino pred pričetkom del popolnoma izprazniti. Ker marina eno leto ne bo delovala, so svojim stalnim gostom ponudili možnost priveza plovila v kateri drugi ACI marini. Planiran zaključek del je v začetki leta 2018.

V nedeljo je prvič zaplula jadrnica vseh jadrnic z imenom »A«.

Jadrnico z imenom A si je privoščil ruski milijarder Andrej Melnitschenko. Za novo igračo naj bi odštel skromnih 330 mio angleških funtov.

Jadrnica z imenom »A« oziroma »Sailing Yacht A« je bila zgrajena v nemški ladjedelnici v Kielu. V dolžino meri 124m, njeni jambori pa segajo 100m nad morsko gladino. Hitrost križarjenja znaša 16 vozlov, najvišja hitrost plovbe pa 21 vozlov. Površina jader znaša 3700m2, ker je približno enako polovici nogometnega igrišča. Opremljena je z vso najnovejšo tehnologijo. Jadra se dvigujejo iz krmarnice s pritiskom na zaslon občutljiv na dotik. Dviganje in spuščanje sidra je enako naporno. Poleg več pomožnih čolnov ima na krovu tudi podmornico.

Jadrnico, ki trenutno velja za največjo na svetu, je oblikoval svetovno znani oblikovalec Philippe Starck. Mnenja o njeni obliki bodo seveda deljena. Vsi se pa lahko strinjamo, da takšne jadrnice še nismo videli pluti.

Svoja jadra je jadrnica prvič razprla v nedeljo. Številni sprehajalci na obalah mesta Kiel v severni Nemčiji so bili osupli nad njeno velikostjo. Kdaj bo z njo zaplul lastnik, še ni jasno.

Videoposnetek transferja iz lanskega leta:

Podjetje DockStar je predstavilo nov sistem krmiljenja za plovila z vgrajenim motorjem in pogonom preko osovine.

Večina navtikov, ki krmari plovila, z vgrajenim motorjem in pogona preko osovine imajo težave s krmiljenjem plovila pri vzvratni plovbi. Pri majhni hitrosti, krmilo ne opravlja svoje funkcije, spremembo smeri pa otežuje še vrtenje propelerja v eno smer. Vendar teh težav bo kmalu konec. Podjetje DockStar je predstavilo rešitev, ki bo težavo odpravila. Rešitev DockStar hendling System je idealna za enostavno krmarjenje plovila v marinah, pristaniščih in ozkih kanalih. Omogoča hitro in učinkovito spreminjanje smeri pri vzvratni plovbi in se lahko primerja z učinkovitostjo Z pogona ali izvenkrmnih motorjev. Sistem ima dve dodatni krmili, ki sta nameščeni pred propeler in sta nekoliko manjša od glavnega krmila, ki je za propelerjem. Ti dve krmili učinkovito preusmerita vodni tok, ki ga proizvaja propeler pri vzvratni plovbi. Zaradi tega je krmiljene natančno že pri majhnih hitrostih plovbe. Krmiljenje je enako natančno pri zavijanju v levo in desno ne glede na to ali ima plovilo vgrajeno desno ali levo sučni propeler .

Rešitev je trenutno ekskluzivno na voljo le v plovilih MasterCraft in bo vgrajena v vsa njihova plovila v letu 2017.

Delovanje krmila pri vzvratni plovbi si lahko ogledate v spodnjem videu (video je v angleškem jeziku): 

Podjetje As-Boats d.o.o. se bo letos na sejmu Biograd Boat Show predstavljal štiri modele plovil.

Premierno bodo predstavili Prince 565 SunDeck. Videli pa boste lahko še Prince 475, Brig Eagle 650 ter Navigator 570. Vsi modeli bodo opremljeni tudi s Suzukijevimi motorji.

Več informacij na: www.as-boats.si, AS Boats d.o.o., Turnerjeva ulica 2, 2313 Fram, tel: +386 2 608 41 41, eMail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Jadralni klub Pirat iz Portoroža že peto leto zapored, konec oktobra, za mlade jadralce organizira nepozaben »čarovniški« Halloween vikend.  Sončni Portorož (upamo) vas bo pričakal v soboto in nedeljo, 22. in 23. oktobra.

Tudi letos se bodo regate udeležili nekateri najboljši evropski mladi jadralci. Prijavljeni so že optimisti iz Slovenije, Italije, Nizozemske, Avstrije, Madžarske, Slovaške in Češke. Organizatorji so lansko leto zabeležili rekordno število prisotnih. V regatnem polju je bilo preko dvesto mladih jadralcev. Na prvi dve mesti sta se lani uvrstila Slovenca Peter Milivojevič (Jk Jadro) in Daniel Cante (Jk Izola), tretji pa je bil Madžar Arthur del Jonghe (YC Spartacus).

Po regatnem planu je predpisanih šest plovov, če bodo izpeljani vsaj štirje, se bo rezultat najslabšega plova posameznemu jadralcu črtal.

Tudi tokrat bo za organizacijo regate ter za nemoten potek prireditve na kopnem in morju skrbelo vsaj 50 članov Pirata. Mladim jadralcem bodo zagotovljeni tudi najvišji varnostni standardi.

Halloween ragata se že uveljavlja kot najpomembnejši jesenski jadralski dogodek na slovenski obali. To je nov izziv za Jk Pirat, saj že njihova tradicionalna Velikonočna regata šteje med najbolj obiskane regate v Evropi.

Stefano Lusa, JK Pirat Portorož

Vir: JZS.si; Foto: Stefano Lusa

Najuspešnejši slovenski jadralec Vasilij Žbogar, ki je na letošnjih olimpijskih igrah v Riu osvojil srebrno medaljo, je bil med jadralci izbran za člana komisiji športnikov pri mednarodni jadralni zvezi World Sailing.

Glasovanje je potekalo med olimpijskimi igrami, svoje predstavnike v komisiji športnikov pa so jadralke in jadralci izbirali iz svojih vrst. Za slovenskega jadralca, za katerim je že pet olimpijskih nastopov, in je v svoji bogati športni karieri osvojil tudi tri olimpijske medalje, dve v razredu laser (srebro Peking 2008, bron Atene 2004), tretjo, srebrno v razredu finn pa letos v Riu in za slovensko jadranje je to veliko priznanje. S svojim znanjem in izkušnjami dolgoletnega vrhunskega jadralca bo prispeval k delovanju komisije, katere naloge so povezovanje in zastopanje stališč olimpijskih jadralcev v mednarodni jadralni zvezi, skrb za spoštovanja pravic jadralcev v športu ter promoviranje visokih standardov športnosti in etike na tekmovanjih.

Vir: JZS.si; Foto: Sailing Energy / World Sailing

Sidro je fiksna točka sidranja. Perfektno sidro bi moralo držati v vseh pogojih, ne glede na smeri in velikosti sile, ki deluje nanj. Takšnega sidra žal ni, strmimo pa k temu, da je sidro optimalno in drži v večini primerov. Če želimo, da bo sidro držalo kar najbolj kot lahko, moramo pravilno sidrati. Kaj pomeni pravilno sidranje:

1. Sidro mora biti v celoti zakopano v morsko dno.
2. Sidro mora biti simetrično zakopano v morsko dno (leva in desna polovica sta enako globoko zakopani). Če sidro leži postrani ali celo na boku ne bo držalo.
3. Sila, ki vleče sidro, mora biti vzporedna z morskim dnom

Kljub temu, da smo sidro namestili pravilno, se moramo zavedati, da bo vsako sidro začelo orati po morskem dnu, ko bo vlečna sila presegla kritično mejo. Prav tako se lahko pri prevelikih silah strga veriga ali sidrna vrv. Če bomo sidrali pravilno, potem se bo sidro samo prilagodilo povečanju vlečne sile in spremembi njene smeri. Ne bomo ga izvlekli iz morskega dna in ne bomo ga prevrnili na bok.

Zadrževalna sila sidra

Zadrževalna sila sidra (Fh) je najvišja vrednost, ki jo lahko zadrži sidro preden začne orati v morskem dnu v danih pogojih. Kolikšna je realna sila, ne bomo mogli nikoli natančno izračunati. Sidro vržemo v sidrišču v dno, ki ga ne poznamo. Ne poznamo njegovih fizikalnih lastnosti in zato natančne sile ne moremo izračunati. Obstajajo izmerjeni podatki za nekaj običajnih vrst dna, ki jih srečamo najpogosteje. To so običajno pesek, mivka ali pa blato-mulj.

V teoriji, ki se uporablja pri izračunavanju velikosti sidra pri velikih ladjah, je zadrževalna sila sidra proporcialno povezana z maso materiala, ki ga sidro premakne, ko orje in z maso sidra. Naftna industrija, ki je v raziskavo vložila ogromno denarja, je kot rezultat raziskav predstavila enačbo s katero lahko silo izračunamo:

Fh – zadrževalna sila,
M - masa sidra,
K – koeficient, ki se razlikuje glede na obliko sidra in kvaliteto morskega dna).

Glede na teste, je formula zelo dobra za sidra katerih teža je med 1 in 100 tonami. Podjetja, ki izdelujejo manjša sidra (Vryhof, Bruce,..) so formulo priredila manjši teži sider. Njihovi testi so pokazali, da moramo enačbo le malenkostno spremeniti in dobljeni rezultati bodo primerljivi z rezultati testov. Podali so naslednjo enačbo

Po izvedbi testov sider s težo, ki jo v navtiki najbolj pogosto srečamo (med 8 in 25 kg), so podali končno formulo za izračun zadrževalne sile sidra in sicer:

Vpliv morskega dna in oblike sidra

Morsko dno je odločilen faktor pri zadrževalni sili sidra. Razdelimo ga lahko na štiri različne tipe, ki nam bodo podali štiri različne koeficiente K za izračun.

Če predpostavimo, da so vsi elementi enaki razen oblike sidra, bomo ugotovili, da koeficient K močno varira. Če primerjamo najbolj pogosta sidra, ki se danes uporabljajo v navtiki, bomo videli da se za posamezne oblike koeficient spreminja od ½ pa vse do 2,5x kar je kar petkratnik. Na primer v kvalitetnem morskem dnu je izračunana zadrževalna moč 12 kg železnega sidra enaka 7.000 N. Rezultati testov najslabšega sidra so 3.500 N najboljšega pa 14.000 N. Prav tako do velikih razlik prihaja pri lahkih aluminijastih sidrih. Pr njih lahko faktor K pomnožimo kar s 3. Zadrževalna moč lahkega sidra je sicer velika glede na njegovo težo, problem pa se lahko zgodi pri sidranju, ker se lahka sidra zelo težko vkopljejo v morsko dno.

Ko povzamemo vse teoretične izračune, lahko zaključimo, da je matematično izjemno težko predvideti kakšna bo realna zadrževalna sila posameznega sidra. Teorija drži le za pravilno in v celoti vkopano sidro, ne upošteva razlike med oblikami sidra in dejansko kvaliteto morskega dna težko določimo na licu mesta.

Primeri testa zadrževalnih sil različnih sider

(Za primerjavo s silami v N, ki jih povzroča veter v članku Teorija sidranja 1.del je potrebno kg pomnožiti z 10)

1. Grob pesek

2. Mehko blato

3. Neodvisen test Francoskega regulatornega organa za pripravo nove pomorske zakonodaje

4. Neodvisen test organizacij Safety at Sea Committee in Sailing Foundation

Betonsko potopno sidro

V vse več sidriščih se srečamo z betonskimi sidri (mrtvo sidro, kolpo morto,...). Njihova uporaba je vedno bolj razširjena saj veljajo za enega bolj zanesljivih načinov sidranje. Betonski kvadri, ki se uporabljajo za sidra običajno merijo 1m x 1m x 0,5m (DxŠxV). Ker ima beton specifično težo okrog 2200 kg/m3, železo v njem pa 7880 kg/m3, teža sidra znaša okoli 1100 kg. Ko ga potopimo izpodrine enak volumen vode, kot je volumen betonskega kvadra, v tem primeru 0,5 m3. Teža izpodrinjene vode znaša 500 kg, kar pomeni, da betonsko sidro v vodi tehta le 600 kg. Relativno majhna teža, ki na prvi pogled zadostuje le za majhna plovila. Pa temu ni tako. Ko betonski kvader leži na morskem dnu, se delno ugrezne vanj. Ko ga želimo dvigniti se pod njim ustvari podtlak (vakuum)* in sidro je dobesedno prisesano na morsko dno. Da bi ga dvignili, bi potrebovali bistveno večjo silo, kot le za dvig 600kg bremena. Po opravljenih testih je ta sila približno 20x večja. Pri izračunu faktorja je ključna površina sidra, ki je v kontaktu z morskim dnom. Večja kot je površina, večji je faktor. Zato bomo v večini sidrišč srečali betonske kvadre in ne kocke. Iz istega razloga, ustvarjanja vakuuma med sidrom in morsko podlago, je tudi zadrževalna sila večjih sider večja, kot smo jo lahko izračunali v prejšnjem poglavju, saj je njihova površina večja kot pri manjših sidrih.

*vakuum, ki se ustvari pri dvigovanju, povečuje zadrževalno silo sidra le dokler ga ne dvignemo toliko, da lahko med morsko dno in betonsko sidro prodre morje. Ko le to zapolni vrzel, sile ni več.

Preberite tudi:

Teorija sidranja 1.del

Teorija sidranja 3.del

Nasveti za varno sidranje 1. del

Nasveti za varno sidranje 2. del

Nasveti za varno sidranje 3. del

Nasveti za varno sidranje 4. del

Nasveti za varno sidranje 5. del

ali v priročniku SIDRANJE!

Več koristnih nasvetov za varno plovbo na tej povezavi!

Vir: http://alain.fraysse.free.fr/, http://fortressanchors.com