Novice

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Tihi ocean – 9. dan

Noč brez vetra. Indigo se premika z motorjem, kateri deluje v optimalnem razmerju, obrati – poraba. V tem času sem v pasu ITCZ (the Inter Tropical Convergence Zone ali Duldrumsi) premotoriral preveč. Motor deluje v redu, se ne pregreva, vsaj za enkrat, problem bo gorivo. Danes sem poslal e-mail še četrtemu agentu, ki ima v e-mailu ribiški naziv in ga prosil, če mi lahko danes zvečer kot ribič, proda nekaj nafte, a mi kaj kmalu odgovori, da ne sme, če nisem prijavljen na Galapagosih. Pošlje mi še enako cenovno postavko, kot mi jo je poslal njegov predhodnik. Cena z 200 litri goriva nekaj čez jurčka zelenih. O ne, ne bo šlo. Bom kasneje čez dan naredil nov strateški plan.

Ura je 10:40 po tukajšnjem času in približujemo se Ekvatorju, jaz, Gregor in Indigo. Gregor me pošlje pod pretvezo naj pogledam nekaj podatkov na računalnik, sam pa leta po stopnicah kot muha brez glave. Pokliče me v kokpit in ko pridem ven vidim pogrnjeno mizo, na njej dva kozarca, Whisky,… Nasmejim se, saj vem kaj to pomeni. Mornarska je res težka. Seveda mi najprej prebere govor, ki ga je lepo napisal, nato pa mi natakne na glavo zlato krono. Nalije še kozarca z zlato rumeno tekočino in en del od tega darujem bogovom morja in vetra, saj prehajam Ekvator (0. 00. 000 S) in s tem tudi zaplujem v južna morja. Upam, da bodo mene in Indigo bogovi čuvali tudi v teh morjih, kot so naju v severnih. Lepo presenečenje in zanimiv dogodek, ki ga sam ne bi tako izpeljal. Hvala Gregor!

Popoldan le izračunam na podlagi vseh dejavnikov, kako potrošiti najmanj goriva in ujeti največ vetra, da se prebijem do 5 stopinj južno, kjer naj bi bili pasati, s katerimi bi jadral naslednjih 3.000 NM do  Markeškega otočja. Motoriram že 30 ur in goriva je vedno manj. Tokrat bo šlo res na tesno.

Po odličnem kosilu, ki ga je danes skuhal Gregor, sva se v temni noči dotaknila otočja Galapagos in ga sekava po sredini brez ustavljanja. Indigo je preplul od panamskega Balboa Yacht Cluba do tu celih 985 NM. Na poti imava kar nekaj premikanj, saj plujejo pred nama ribiška plovila, točno na poti pa se nama je ob povečanju resolucije karte pokazala tudi precej velika čer. To noč previdnost res ne bo odveč.

Tihi ocean – 10. dan

Trdno odločena, da ne obiščeva otokov skupine Galapagos, kateri spadajo pod državo Ekvador, sva le nekako upala, da bova  vplula v to cono ob belem dnevu, ter da bova kakšno malenkost fotografirala, morda kaj videla, dobila gorivo in nato greva naprej za pasati. Kakorkoli sva računala, so bili ti računi brez krčmarja. Vplula sva ponoči v trdi temi, videla nisva nič, goriva pa tudi nisva dobila, čeprav sva srečala 30 ribiških ladij, ki so plule v najini neposredni bližini. Vse skupaj je bilo že malo smešno a na trenutke tudi srhljivo, sploh spoznanje, da nama lahko zmanjka goriva.

Do osme ure zjutraj sva še motorirala, potem pa se je pokazal rahel jugovzhodnik in jadrala sva med 3 in 3,8 vozli. Pač, varčujeva gorivo. Pa tudi namenila sva se, da narediva pred pasati kar nekaj stvari, katere verjetno potem ne bova mogla, ko bova zajadrala z vetrom. Zato nama je to počasno jadranje odgovarjalo.

Jaz sem po zajtrku za blog poslal lokacijo, nato sem si zapisal, da sva preplula 119 NM v tem dnevu. Kasneje sem pretakal gorivo iz kanistrov v rezervoar, Gregor se je lotil čiščenja notranjosti barke. Jaz sem še pripravil svojega čarovnika Rainmana, da v miru naredim vodo za v rezervoarje in potem še pitno vode v plastenke. Ravno sem postavil watermaker, ko se začne z vso silo odvijati laks z role. Seveda vse spustim iz rok, primem palico, spustim še par deset metrov laksa in nato zategnem ter vlečem ulov proti sebi. Zdaj ne vem ali je bila riba šokirana od tega kar se je zgodilo ali pa se mi je snela, saj sem lahko laks navijal na rolo z lahkoto. Potem pa se je kar naenkrat začel boj. Riba v svojo smer, nato v globino. Jaz navijam in hitim, da jo čim prej dobim  na barko. Nekajkrat obstane, palica se zvije in samo čakam kdaj se bo strgal laks in bo riba ušla, kot je ušla mečarica. Te ribe sploh ni bilo na površje dokler je nisem potegnil kakšnih 10 metrov do barke. Ufff velik mahi-mahi je…. In vlečem naprej. Tokrat zmagam jaz in riba je v kokpitu. Pa saj to ni mala riba, ampak je to že ribetina, ki zaseda precejšen del kokpita. Nalijeva ji alkohol v škrge in jo humano usmrtiva. Jaz ji spustim še kri, nato pa jo izmerim in stehtam; 82 cm in 4 kg ter 200 gramov. Wauuu, moj največji mahi-mahi do sedaj. Gregor poka od veselja, saj pravi da si je tega ulova želel. Hitro še naredim spominsko fotografijo, nato pa gremo v koline. Čez pol ure imava 14 kosov mesa, ostalo vrnem v morje. Počistiva kokpit in potem nadaljujem z delanjem vode.  Kasneje še narediva nekaj nujnih opravil, spijeva kavo in  se dogovoriva, da jaz naredim pozno kosilo, Gregor pa zamesi in speče kruh. Pripravo za kruh narediva skupaj in po Gregorjevem mesenju ga pustiva počivati. Jaz naredim kosilo in vmes se že peče kruh. Lahko rečem, da tako lepega kruha nisem pričakoval. Tako visokega in ko sem ga zvečer poskusil je bil tako dober, da sva ga četrt pojedla. Kapo dol Gregor! No zdaj sploh ni več dileme, kdo je dežurni pek na Indigu. Fotke bodo jutri ko jih razvijeva.

Maloprej sem še vakumiral ribje pakete, da bo meso v hladilniku počakalo dlje časa, če v tem času še kaj ne uloviva. Zvečer že v temi, ko je zasijal del Lune, prižgeva motor in odplujeva dalje v iskanju vetra…

Tihi ocean – 11. dan

Spomnim se, da sem po televiziji gledal neko francosko oddajo, ki se je imenovala: Iskanje zaklada. Dve skupini sta po celem otoku iskali zaklad, dokler ga nista našli. A to je nekaj časa trajalo. Asociacijo sem dobil zato, ker midva iščeva veter na oceanu in to že traja 11 dni. Če bi mi kdo kdaj rekel, da bom na oceanu videl več dni morje »kot olje« bi se mu smejal, poleg tega pa je še tukaj brezvetrje. Potem se vprašam, kako so v starih časih velike ladje plule na jadra, brez motorja, obstale v zračnem žepu po več dni, brez desolinizatorja in še brez česa drugega, pomembnega pri plovbi. Kapitani, moj poklon!

Zjutraj sem komaj čakal zajtrk in kruh. Čeprav ga je skoraj polovica ostala sinoči v najinih želodcih, je bil tudi danes, ko se je ohladil, dober. Ko ga bo zmanjkalo bova ponovila vajo in ga spet spekla.

Indigo pluje na motor, včasih ko ujamem malo vetra tudi na jadra, spet drugič pa, da pridobim na hitrosti uporabim kar oboje, veter in jadra. Malo nama še manjka in dosegla bova 5 stopinj južno, kjer naj bi pihalo. Ufff še dan ali dva, potem pa bo šlo, kot sneta sekira. Preračunavam gorivo in zdaj vem, da ga bom imel dovolj. Tank je skoraj poln, »zlat« kanister je še poln, ostali kanistri pa so že prazni.

No če naju že veter noče, naju pa je po dolgem času dosegla ribiška sreča. Tudi danes je bilo tako in Gregor je ulovil svojega prvega pacifiškega mahi-mahija. Ni bil tako velik kot včerajšnji, a ravno pravšnji za v pečico, skupaj s krompirjem, korenčkom in čebulo. No malo kasneje še jaz potegnem enega v kokpit, ter ga skrajšam za glavo in del repa. Zdaj je tudi ta »merski« za v pečico. Dovolj ribolova za enkrat, hladilnik je poln ribjega mesa.

Popoldan pred kavico malo zadremam v kokpitu, ko me zbudi Gregor in kriči: Poglej kite, poglej to…Kot podmornice so! Res pogledam in ojoj…. Samo 50 m stran od barke, kakšnih 8 do 10 kitov, večjih od Indiga, ki plavajo skupaj. Enkrat gredo dol in spet gor, ko pridejo na površje spustijo z zrakom vodo, ki deluje kot velik gejzir. Fascinantno! Gregor je že naredil prvih 128 fotk teh velikih sesalcev, ko jaz še vedno v stanju prebujanja iščem svoj fotkič ali vsaj telefon. No nekaj fotk sem naredil, a vseeno imam raje, če se ta dogodek ne bi ponovil. Naj oni plavajo kje drugje ne pa ob Indigu, ki je ob takšni bližini prva igračka za te morske »podmornice« kot jih je imenoval Gregor. Ni prijeten občutek, kajti dokler tega ne doživiš se naslanjaš na razne zapise in pripovedke o kitih. Ko pa ga vidiš v živo, pa dobiš tako močno strahospoštovanje, da te je enostavno strah ob misli: Kaj pa če se zaleti v mene? Hvala za to doživetje in naj bo zadnje.

Pozno popoldne ujameva nek izgubljen veter, ki piha do 9 vozlov in ga izkoristiva za jadranje. Zdaj, ko to pišem, veter še vedno vztraja v isti moči. Jadrava, končno! Zdaj sva že tako nizko, da lahko določim cilj, Markeška otočja. Še samo 2876 NM do cilja!

  < Tihi ocean - 3. del        Tihi ocean 5. del >

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

Skriti paradiž (plovba preko Pacifika 9020 nmi) Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi) Ljubezen pod jadri (erotični roman) Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

Izkoristite akcijo in pri nakupu kompleta prihranite 27,90 EUR!
Namesto 66,90 EUR samo 39,00 EUR

Besedilo in Foto: Jasmin Čaušević

Podjetje Artemis Tehnologies je predstavilo nov revolucionaren način pogona plovila brez emisij. Trenutni koncept predvideva izkoriščanje moči vetra za pridelavo energije med plovbo.

Artemis je dobro znano ime iz Pokala Amerike. Je podjetje, ki razvija visoko kvalitetna plovila in tehnologije povezane z navtiko. Tokrat so predstavili koncept potniškega plovila, ki bo zelo podoben hitrim katamaranom, ki jih spremljamo v Pokalu Amerike. Imel bo dve bistveni razliki. Bo avtonomno plovilo brez posadke in imelo bo vgrajen sistem, ki bo omogočal plovbo brez emisij. Na hidro krilu, pod vodno gladino bo imel vgrajen inovativen način za regeneracijo energije, kot ga uporabljajo vozila v  Formuli 1. Futuristični katamaran bo v dolžino meril 45 m in bo lahko sprejelo do 50 potnikov. Za plovbo bo uporabljalo zgolj moč vetra. Ker bo plul na hidro krilih, kakršna vidimo na plovilih Pokala Amerike, bo dosegal izjemno visoke hitrosti plovbe. Kadar bo veter pihal s hitrostjo okrog 20 vozlov, bo to zadostovali za plovbo s hitrostjo okrog 50 vozlov. Plovilo bo del moči vetra izkoriščalo za pridelavo energije, zato bo potovalna hitrost znašala okrog 30 vozlov. Ko bo veter pihal s hitrostjo zgolj 8 vozlov, bo to zadostovalo za plovbo s hitrostjo s plovbo okrog 20 vozlov. Energije, ki se bo proizvedla, ko bodo pihali močnejši vetrovi, se bo shranila. S pomočjo sistema za regeneracijo energije, se bo hitrost plovbe v šibkih vetrovih zopet povečala na 30 vozlov. Plovilo bo sposobno pluti tudi v brezvetrju.

Kako bo delovalo plovilo, si poglejte v videu: 

Vir: www.artemistechnologies.co.uk

Arheologi, ki so našli dobro ohranjene ostanke ladje, zatrjujejo, da je stara vsaj 2400 let.

Po poročanju BBC so ostanke ledje odkrili v zahodnem delu Črnega morja blizu Bolgarije. Ker je mirno počivala na morskem dnu vseh 2400 let je izjemno dobro ohranjena. V dolžino meri 23 m. Naj bi šlo za ladjo antične Grčije. Poleg večine trupa, so zelo ohranjeni tudi jambor, krmilo in klopi za veslanje. Da je ladja ostala v tako dobrem stanju, je krivo pomanjkanje kisika na globini približno 2000 m, kjer ležijo ostanki. Razbitina bo dala zelo dober vpogled v ladjedelništvo v obdobju antične Grčije.

Po dosedanjih informacijah naj bi šlo za trgovsko ladjo, ki je do sedaj poznali le s slik. Prikazana je na antični vazi imenovani »Sirenina vaza«, ki jo hrani Britanski muzej. Na njej naj bi bila prikazana ladja in slavni grški junak Odisej. V obdobju okrog leta 400 p.n.š. naj bi bile takšne ladje pogoste. Uporabljali so jih za prevoz dobrin po črnem morju in

Arheologi, ki so ladjo odkrili, nameravajo ladjo pustiti na mestu, kjer leži že 2400 let. Z razbitine so odnesli zgolj majhen košček ostankov, ki so jih uporabili za izvedbo karbonske analize. Univerza iz Southamptona je na podlagi rezultatov zagotovila, da gre za zaenkrat najstarejšo v celoti ohranjeno ladijsko razbitino na svetu.

Vir: BBC,  Black Sea Maritime Archaeology Project

Posodobljeno 7.11.2018 ob 10.00

Včeraj zvečer sta imela težave dva jadralca, ki jadrata v razredu IMOCA. Francoski jadralec Fabrice Amadeo, ki jadra na jadrnici Newrest-Art et Fenetres, je imel probleme s kosnikom. Ker nadaljevanje plovbe ni varno, se je odločil, da pluje proti pristanišču Brittany, kjer ga pričakujejo danes proti večeru ali jutri zjutraj. Amadeo je jadral s hitrostjo med 18 in 20 vozli. Valovi so dosegali višine 4 do 5 m. Ko je opazil, daje njegov kosnik poškodovan, je plul približno 140 nmi severovzhodno od področja deljene plovbe pri La Caruni.

Drugi jadralec v razredu, ki je imel težave je Yannick Bestaven. Ima poškodovano glavno jadro. Smer plovbe je spremenil proti portugalskemu pristanišču Cacais. Ko bodo jadro popravili, namerava nadaljevati s plovbo. Pred okvaro je jadral na odličnem sedmem razredu.

Britanska jadralka Sam Davis je morala spremeniti smer plovbe v najbližje pristanišče. Ima večjo poškodbo trupa. Zaradi plovbe v visokih valovih je prišlo do delaminacije trupa in jadrnica ni več varna za plovbo. Včeraj okrog 17.00 ure je trup plovila pričel oddajati neznane zvoke. Ko je pregledala notranjost trupa plovila, je ugotovila, da je dno trupa poškodovano. Pluje proti pristanišču Brest, do koder jo loči dobrih 400 nmi plovbe.

Francoski jadralec Armel Le Cleac'h, ki se je prevrnil s svojim trimaranom, je rešen. Ponoči je na lokacijo priplula ribiška ladja, ki ga je rešila z njegove prevrnjene Banque Populaire IX.

Posodobljeno: 6.11.2018 ob 16.00

Francoski super-jadralec Armel Le Cleac'h se je prevrnil v svojem trimaranu Banque Populaire IX.

Jadralec je doživel nesrečo ob 11.00 uri. Plul je približno 340 nmi severovzhodno od Azorskega otočja. Veter je pihal s hitrostjo med 30 in 35 vozli, sunki pa so dosegali še višje hitrosti. Valovi naj bi dosegali višino 5 m. Le Cleac'h je uspel sprožiti signal v nesreči in kontaktirati svojo tehnično ekipo na obali.  Reševalno akcijo je prevzel Griz Nez center za koordinacijo in reševanje na morju na področju severne Francije. Po navedbah njegove tehnične ekipe je jadralec živ in nepoškodovan.

V razredu Ultime, kjer je tekmovalo šest tekmovalcev, je po 48 urah plovbe odstopila že polovica. V razredu trenutno vodi Francois Gabart na trimaranu MACIF: trenutno pluje 175 nmi severno od Medeire. Sledi Francois Joyon na IDEC Sport s 38 nmi zaostanka.

V nedeljo 5.11.2018 se je pričela regata Route du Rhum – Destination Guadaloupe. 206 jadrnic je izplulo izpred francoskega pristanišče Saint Malo v Atlantski ocean.

Prvih 24 ur plovbe je bilo izjemno napornih. Močni vetrovi in valovi, ki so bili visoki preko 5 m, so jadralcem povzročali številne težave. Prvi, ki se je srečal s težavami v Biskajskem zalivu je bil Sebastian Josse na maxi trimaranu Maxi Edmond de Rothschild. Med plovbo s hitrostjo 25-30 vozlov, se je v trenutku ustavil. Francoz je odšel na krov plovila in ugotovil, da se mu je odlomil velik del prednjega desnega trupa. Odplul je v pristanišče La Coruna na severu Španije, kjer ga že čaka njegova tehnična ekipa. Prav tako je bil prisiljen v isto pristanišče odpluti Thomas Coville na Sodebo Ultim. Med plovbo je prišlo do okvare strukture trimarana in nadaljevanje plovbe ni bilo varno. Ali bo tehničnim ekipam uspelo odpraviti težave, ta trenutek še ni jasno.

Okvara krmila na jadrnici Charal je prisilila Jeremia Beyou-a, da se je obrnil proti pristanišču Breton. Krmilo je zasilno popravil in srečno priplul do 130 nmi oddaljenega pristanišča. Pred njim ga je čakala njegova tehnična ekipa, ki je jadrnico ponoči odvlekla v pristanišče.

Prvi, ki je v Atlantiku ostal brez jambora je bil britanski skiper Sam Goodchild. Druga noč plovbe je bila zanj usodna. V času nesreče je plul na odličnem tretjem mestu v skupini Class40. Plul je v jugozahodnem vetru, ki je dosegal hitrosti okrog 30 vozlov. Ob 4.30 uri zjutraj, le nekaj časa za tem, ko se je prebil na tretje mesto, se je zlomil njegov jambor. V nesreči se ni poškodoval. Uspelo mu je zavarovati jadrnico. Ko se je zdanilo, je ocenil škodo na jadrnici. Ugotovil je, da bo lahko sam plul proti luki Brest, do katere ga loči 300 nmi. Jambor in jeklenice, je porezal, bum jambora pa je ostal nepoškodovan. Uporabil ga bo za improviziran jambor in z njim jadral proti vzhodu.

Enaka usoda je dočakala tudi francosko-nemško jadralko Isabelle Joschke. Vetrovi so ponoči pihali s hitrostjo med 40 in 45 vozli, sunki pa so dosegali 60 vozlov. Na njeni jadrnici Monin tipa IMOCA, se je zaradi močnega sunka vetra zlomil jambor. Tudi Isabelle je nesrečo preživela brez poškodb.

Situacija na Atlantiku: 6.11.2018 ob 8.00 (UTC)

Trenutno najhitreje jadra Francis Gabart na trimaranu MACIF. Pluje v zmernih vetrovih, ki pihajo s hitrostjo okrog 20 vozlov. Njegova hitrost plovbe je približno enaka. Preplul je že preko 800 nmi. Do cilja ga loči še 2722 nmi. S 35 nmi zaostanka pluje Francis Joyon na IDEC Sport, Armel Le Cleac'h na Banque Populare pa zaostaja dodatnih 7 nmi. Jadralci v razredu Ultime, so se odločili za plovbo po južni ruti. Plujejo proti jugu, proti Kanarskim otokom.

V razredu IMOCA je v vodstvu Alex Thomson na jadrnici Hugo Boss. Do cilja ga loči 2945 nmi. Pluje s hitrostjo med 15 in 17 vozli. Le 10 nmi za njim pluje Vincent Riou na jadrnici PRB. Njegova hitrost plovbe je le nekoliko manjša. Na tretjem mestu pluje Paul Meilhat. Njegov zaostanek znaša 25 nmi, trenutna hitrost plovbe pa je med 12 in 14 vozli. Ostali jadralci v razredu IMOCA imajo za vodilnim že preko 50 nmi zaostanka. Jadralci v ostalih razredih so prepluli manj kot 500 nmi. Do cilja jih loči še preko 3000 nmi.

Trenutni rezultati (8.11.2018 ob 8.00 uri):

V Varkizi v Grčiji se je minuli vikend končalo evropsko prvenstvo v dole techno 293 iz jadranja na deski, kjer se je v enajstih plovih preizkusilo čez 200 mladih jadralcev iz 22. držav v starostnih kategorijah U15 in U17. V zelo različnih pogojih – od zelo močnega,  spremenljivega severnega vetra do zelo šibkega južnega vetra se je na različnih poljih in v različnih formatih od trapezoidnega do “olimpijskega” preizkušala tudi mlada jadralka Marina Vrščaj iz WSC Črnomelj, ki je dosegla 32. mesto med 47 tekmovalkami v skupini  U15 Junior Girls.

Prvenstvo v odlični organizaciji Grkov se je zadnji dan zaključilo brez tekmovanj. Nasploh so tekmovalci v tem zelo uspešnem jadralnem razredu odšli domov obogateni z novimi tekmovalnimi izkušnjami, novimi spoznanji in nenazadnje s sklenjenimi novimi prijateljstvi.

V nedeljo, 4. novembra, so mladi jadralci razreda 420 s Češke, Madžarske, Italije, Srbije in Slovenije opravili še zadnje dejanje v sklopu petdnevnega trening kampa, ki ga je poleg dela na kopnem in na morju zaznamovalo tudi pestro vremensko dogajanje.

Mladim jadralcem z različno popotnico izkušenj in znanja je grški trener Nikos Drougkas poskušal v petih dneh pojasniti prenekatero podrobnost, ki jim bo morda prav prišla že na naslednji regati. Piljenje štartov in obratov, spopadanje z vetrom, ki se je na trenutke "igral sam s seboj" in tako jadralce postavljal v nepredvidljiv položaj, veliko demonstracij o pripravi jadrnice in opreme ter ure teorije, vse to in še več je za pet dni postala ključna točka aktivnosti, ki je mladim dobesedno "ukradla" počitniške dni. "A nič zato," so mladi povedali ob koncu kampa, prepričani, da je bilo vse to vredno doživeti.

Dogajanja na klubskih tleh pa se je kakopak razveselil tudi gostitelj Jadralni klub Pirat.

"Kamp je bil za naše jadralce priložnost za pridobitev novih znanj iz jadranja v razredu 420, kot tudi znanj iz priprave jadrnice, jader in jambora. Upam pa tudi priložnost za druženje z jadralci iz srednje Evrope," je svoje mnenje izrazil predsednik kluba Marjan Matevljič.

Mednarodni jadralni razred 420 si namreč z organizacijo kampov prizadeva k širjenju razreda na območja, kjer je slabše razvito.

"Velika udeležba jadralcev iz več držav je presegla vsa pričakovanja, saj je to bil eden od številčnejših kampov," je še dodal Matevljič.

JK Pirat je tako z organizacijo klinike potrdil sloves dobrega organizatorja mednarodnih dogodkov. Uspešno je predstavil novi jadralni center in Portorož kot jadralno destinacijo za organizacijo priprav in kampov. Utrdil je vezi z razredoma 420 in 470 ter tako povečal mednarodno prepoznavnost kluba, obenem pa promoviral regate, ki jih ima klub za prihodnje leto.

Ob priložnosti je delo kluba pohvalila tudi predstavnica organizacije International 420 Class Association, Fulvia Ercoli:

"Clinic camp v Portorožu je bil izjemno dobro zastopan. 50 jadralcev, 11 trenerjev, 2 vodji kampa in 5 držav. Nikakor nismo pričakovali tolikšne udeležbe. Glavni trener Nikos Drougkas pa je svoje delo opravil izvrstno, ne glede na visoko število prijavljenih jadralcev in njihovo zelo različno predznanje. Z vidika jadralnega razreda 420, ki sem ga tukaj predstavljala, je bil trening kamp uspešen, saj smo vzpostavili odnose z državami, ki razvijajo tudi ta jadralni razred, in ne le 470. Ne nazadnje bi rada izpostavila odlično gostoljubnost Jadralnega kluba Pirat ter vsestransko pripravljenost gospoda Matevljiča. Kar nas vsekakor navdaja z željo, da se bomo v Pirat še vračali in s klubom v prihodnje še sodelovali. Prepričana sem, da bo prihodnje leto, ko je JK Pirat zadolžen za organizacijo svetovnega prvenstva za razred 470, tudi zadnje odlično poskrbljeno." 

Vir: www.klub-pirat.si

INTERNAUTICA se v letu 2019 seli na NOVO, prostornejšo lokacijo, termin dogodka pa ostaja še naprej v pomladnem času, v dneh od 16. do 19. maja 2019.

Pri iskanju boljše učinkovitosti in višje kakovosti storitev so se pri Internautici odločili, da je čas za selitev v prostor, ki bo razstavljavcem zagotavljal najboljšo izpostavljenost ciljnim skupinam, nove razstavne zmogljivosti in še boljše prodajne možnosti.

KJE bodo postavljene nove razstavne površine vam v tem trenutku še ne bomo razkrili, vsekakor pa velja, da kljub zanimanju nekaterih sosednjih držav, mednarodna razstava navtike ostaja na prelepi slovenski obali - kjer INTERNAUTICA domuje že skoraj 25 let.

Novo lokacijo bo organizator objavili v tem mesecu, zato pazljivo spremljajte naše novice.

Razstavne površine INTERNAUTICE 2019 bodo ponudile razstavljavcem nove možnosti za predstavitve in popestritev razstavnih programov, vključno s številnimi novimi prireditvami.

• Ekskluzivni razstavni prostori za jahte, navtične blagovne znamke in premiere
• Privezna mesta za večje jahte brez omejitve dolžine
• Večje razstavne površine in več obiskovalcev kot doslej
• Tradicionalna nagrada za Jadransko plovilo leta, pri kateri sodelujejo vodilni mednarodni strokovnjaki
• Različne športne prireditve, vključno z že uveljavljenim SUP tekmovanjem in jadralnimi regatami
• Pobude za ohranjanje trajnostnega razvoja, vključno s projektom Green Avenue in kampanjo #ReThinkPlastic

In še več ...

Po podatkih zadnjega poročila o analizi svetovnega navtičnega trga lahko pričakujemo, da se bodo prodajni rezultati v naslednjih letih še okrepili, zato v letu 2019 na INTERNAUTICI pričakujejo veliko novih domačih in mednarodnih obiskovalcev ter kupcev.

Danes ob 15.00 uri se je izpred luke Zlarin pričela peta tradicionalna regata "Regata okrog otoka Dugi" - "Round Long Island Race"

Izpred luke je letos izplulo 23 jadrnic, med njimi številne slovenske. Na 130 nmi dolgo plovbo so se podali mimo otoka Kaprije, proti Kornatom in nato po zunanji - zahodni strani otoka Dugi. Svetilnik Dugi Rat na severu otoka morajo jadralci pustiti na svoji desni, nato pa zapluti proti vzhodu v Zverinački kanal in nadaljevati plovbo proti otoku Zlarin po vzhodni strani otoka Dugi.

Plovbo je izjemno dobro pričela slovenska posadka Dušana Ušeničnika na jadrnici Karpo. Med plovbo po jugozahodni strani otoka Dugi je prišlo do nesreče in glavno jadro se je poškodovalo, da plovba ni bila več varna. Ekipa je žal morala po skoraj petih urah odlične plovbe zapustiti regato in sedaj s pomočjo motorja pluje v zaliv Telaščica.

Le 20 minut za jadrnico Karpo je zaradi težav z jamborom odstopila jadrnica Sierra, jadrnica Ca-sa pa je odstopila kmalu po prihodu na Kornate.

Trenutno najbolje pluje ekipa Porta. Plujejo mimo svetilnika Veli Rat na severu otoka in bodo kmalu obrnili proti severovzhodu. Do cilja jih loči le še 55 nmi.

Včeraj se je odprla tekmovalna vas za letošnjo regato Route du Rhum: Destination Guadelupe.

Zgodovina

Regata Route du Rhum je regata z bogato tradicijo. Prva izvedba se je pričela dolnjega leta 1978. Prečkanja Atlantika se je tedaj udeležilo osem plovil. Po štirih letih, na drugi izvedbi, je regata pritegnila že preko 50 udeležencev. Udeležili so se je trije katamarani, ki so merili preko 20 m. Najdaljši William Saurin or Elf Aquitaine je meril kar 27 m. Zadnja izvedba, ki je potekala leta 2014 je pritegnila 91 udeležencev. Med njimi je bil tudi Loick Peyron, ki je s svojim ultra velikim katamaranom postavil rekord regate. Za plovbo preko Atlantika na razdalji 3542 nmi je potreboval zgolj 7 dni 15 ur 8 minut in 32 sekund. Med jadrnicami razred IMOCA je bil najhitrejši Francois Gabart, ki je za plovbo potreboval 12 dni 4 ure 38 minut in 55 sekund.

Kje poteka regata

Regata se pričenja pred francoskim pristaniščem Saint-Malo. Jadralci morajo prepluti Atlantik in prečkati ciljno črto pred pristaniščem Pointe-a-Pitre na otoku Guadelupe. Teoretična dolžina plovbe znaša 3542 nmi. Najkrajša plovba je po severni direktni poti, severno od Azorskih otokov, najdaljša pa ob obali severozahodne Afrike proti Zelenortskim otokom in nato s pomočjo stabilnih pasatov preko Atlantika. Za katero pot se bodo odločili jadralci bo jasno kmalu po štartu regate.

Pričetek regate

Štartna pištola se bo oglasila v nedeljo 4.11.2018 točno ob 14.00 uri.

Kdo vse bo na štartu?

Med najhitrejšimi bodo na štartu nedvomno veliki katamarani. Letos bo v razredu Ultimo kar šest hitrih katamaranov. Med njimi bodo znana jadralska imena na poznanih hitrih katamaranih. Thomas Covile bo plul s svojim Sodebo Ultim, Francois Gabart na MACIF, Sebastien Josse na Maxi Edmond de Rothschild, Francis Joyon na IDEC Sport, Armel Le Cleach na Banque Populare in Romain Pilliard na Remade – Use it again!

V razredu IMOCA bo druščina zelo pestra. Prijavljenih je kar 20 hitrih jadrnic. Med njimi bodo Alex Thomson na jadrnici Hugo Boss, Jeremie Beyou na jadrnici Charal in tri dekleta Isabelle Joschke, Sam Davies in Alexia Berrier. V razredu Multi50 bo 6 velikih trimaranov, v razredu Class40 bo tekmovalo 53 jadrnic, v razredu RhumMono 17 jadrnic in v razredu RhumMulti pa bo nastopilo 21 večtrupnih plovil. Na štartu regate bo tako letos rekordnih 206 jadrnic.

Regata Route du Rhum-Destination Guadeloupe je solo regata, kar pomeni, da bodo jadralci na krovu sami. 

Regato bomo v celoti spremljali na naši spletni strani.