Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Knjiga je namenjena otrokom od 3 do 15 let, ima trde barvne platnice, 32 barvnih notranjih 160 gr strani s tekstom in ilustracijami, predlist in zalist, knjiga je šivana, velikost knjige 17 x 26 cm, cena knjige je 17,00 € z DDV.
Vsebina
Jakob je vedoželjen in radoveden sedemletni deček, ki obožuje morje, sonce in raziskovanje neznanega. Ko se z jadrnico Indigo odpravi na svojo prvo pravo pomorsko pustolovščino v družbi izkušenega dedka, se pred njim odpre povsem nov svet. Ta topla in poučna zgodba mlade bralce popelje skozi jutranja presenečenja na valovih, opazovanje morskega življenja in prve prave navtične korake, pri čemer se otroci skozi Jakobove oči na sproščen način seznanijo z osnovami jadranja, varnostjo na vodi in spoštovanjem narave.
Nauk zgodbe
Morje nas uči potrpljenja, poguma in spoštovanja do širnih prostranstev, ki nas obdajajo. Skupne trenutke, preživete med valovi, zaznamujejo drobne pozornosti – od jutranjega hranjenja rib do skupnega premagovanja morskih izzivov, ki krepijo vez med generacijami. Ta zgodba staršem in otrokom polaga na srce, da so največje življenjske lekcije tiste, ki jih delimo z ljubečimi ljudmi ob sebi. Sopotništvo, medsebojno zaupanje in radovednost so kompas, s katerim lahko varno premagamo vsako valovanje, tako na morju kot v vsakdanjem življenju. Naj bo ta plovba opomnik, da so najlepše dogodivščine tiste, v katerih skupaj odkrivamo svet in gradimo nepozabne spomine.
Beseda o avtorju
Jasmin Čaušević (1961) se je že večkrat uspešno preizkusil kot pisatelj in je doslej izdal enajst knjig. Pristnost njegovih besedil in navdušujoč slog sta mu že na začetku pisateljske poti prinesla zveste bralce. Verjamemo, da ga bodo tako kot številni odrasli bralci z veseljem spoznali tudi najmlajši nadobudneži.

![]() |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Ponoči je resno deževalo. Bliskalo se je povsod naokoli, a daleč od nas.
Tokratni dež je bil dober za več stvari. Končno je dobro oprana paluba in tudi vsa platna (sprayhood in bimini), pa sončne celice in čolnič. To je bil tudi test vseh popravil na Kanarskih otokih. Niti pri oknih niti pri jamboru ni v barko prišla niti ena kapljica vode. Očitno sva solidno popravila vse kritične točke.
Za danes je napovedana burja v upadanju, za popoldan še kar močan zahodnik. Zdaj je pa treba uganiti, kdaj je treba na pot. Do cilja imava 25 milj, to je kakšnih 5 ur. Če odrineva prezgodaj, bo burja še premočna in nama bo spet nasolilo ravno oprano barko, pa še plovba v močni burji ni ravno užitek. Če greva prepozno, bova rinila točno v veter, val se bo že razvil in verjetno bova spet slana.
Izberem najmodrejšo možnost: v miru spijeva kavo, potem počasi odplujeva. Eni bi temu rekli izkušnje, jaz bi temu rekel sreča, ampak ko sva zavila iz zaliva, je bila burja še ravno dovolj močna za res hitro jadranje. Kljub sunkom sem lahko na skrajšana jadra vozil dobrih 7 vozlov, večkrat čez 8, največ je šlo 9,6. Pa to ni po valu navzdol, saj tule v Bračkem kanalu ni oceanskega vala. Veter je pihal z boka, vsak reful je malo bolj nagnil, predvsem pa zelo pospešil barko, ki med refuli ni izgubila veliko hitrosti.
Uspelo nama je iztisniti kakšno uro in pol krasnega jadranja. No, admiralica se je nekaj pritoževala in sem moral vmes še bolj skrajšati jadra. Ona na Heronu ne mara jadranja nad 8 vozlov. Kljub hitremu jadranju sva na krov dobila le nekaj kapljic vode. Odlično. Se pač pozna, da je to zaprto morje brez velikih valov, burja pa tako ali tako ni imela prostora, da bi razvila omembe vredne valove v vsega 2 milji širokem kanalu. Medtem sva oprala eno žehto perila, saj je bilo sonca za proizvodnjo elektrike dovolj.
Veter je potem začel umirati in obrnil se je na zahodnik. No, tisto malo, kolikor ga je v začetku sploh bilo. Morda 5 vozlov pravega v nos. Prižgal sem motor, Lili pa je dala prat še en stroj perila, saj bo spet topla voda. Veter se je počasi krepil, midva pa sva se že bližala cilju.
Sidrava v nama dobro znanem zalivu Nećujam, ki nudi le delno zaščito pred burjo, a ponoči naj bi burje bilo le še za vzorec, pravijo vremenoslovci. Okrog nas pa sami Čehi. Prav pozna se, da je šlo precej Slovencev in Nemcev domov, Čehi pa so se namnožili na vse čarterske barke, kar jih Hrvaška premore.

Popoldan smo doživeli še en pravi resen pan-pan klic. Za nejadralce: pan-pan je nujni klic, ki pomeni nevarnost za premoženje in opozarja na možnost razvoja dogodkov v smeri nevarnosti za življenje. Če je ogroženo življenje, se opravi nujni klic may-day. Klicala je barka, ki so ji odpovedali motorji, zahodnik pa se je medtem že lepo razvil. Iz dane pozicije sem ugotovil, da so v naši neposredni bližini – malo severno od našega zaliva, niti dve milji daleč.
Za hip sem pomislil, ali naj dvignem sidro in se napotim proti njim, ko sem po radiu slišal, da se je nekdo že odzval. Saj je tam okoli precej plovil in verjetno lahko kdo z močnejšimi motorji nudi boljšo pomoč. Vmešal se je tudi Split-radio in situacija je bila očitno pod kontrolo.
Raje sem šel popravit roler sidra. Kljub covidu in svaljkanju po marinah se je pregulil en gumi kolešček, preko katerega se spušča v morje sidrna veriga. Enostavno je razpadel na dve polovici. Na barki nimam točno take rezerve, a sem nekaj zimproviziral z nekoliko ožjim plastičnim rolerjem in kupom podložk. Za nekaj časa bo, potem bomo pa kupili pravo dimenzijo in sanirali tako, kot je treba. Lili je šla šnorkljat na ostanke starega rimskega zidu, ki so tule v zatoku zaliva.
| < Luke 2. dan | Krknjaši > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
Najbolj brane novice

Med 13. in 15. novembrom 2026 se bo v Vodicah odvijata kultna in vznemirljiva 23. regata Jabuka, ki velja za eno najbolj množičnih, zahtevnih in priljubljenih odprtomorskih (offshore) regat na Jadranu. Organizator dogodka je Jadralni klub Tijat Vodice, tekmovanje pa vsako leto znova privabi številne vrhunske posadke iz regije in širše.
Čarovnija in izzivi 110 navtičnih milj dolge preizkušnje
Regata Jabuka je med jadralci legenda predvsem zaradi svoje edinstvene oblike:
- Nočni start: Start regate je tradicionalno v petek zvečer (okoli 21. ure), kar posadkam prinaša takojšnji adrenalin in nočno plovbo v odprto morje.
- Mistična točka – otok Jabuka: Plovna pot jadralce vodi iz Vodic okoli vulkanskega otočka Jabuka, ki osamljeno stoji sredi odprtega Jadrana, ter nazaj proti Vodicam. Skupna dolžina prog znaša približno 110 navtičnih milj.
- Nepredvidljivo vreme: Novembrski termin pogosto postreže z močnimi vetrovi (bura, jugo), mrazom in valovi, kar od posadk zahteva izjemno vzdržljivost, taktično znanje in odlično pripravljenost plovil.

Slovenske posadke na startni listi 2026
Slovenski jadralci tradicionalno veljajo za ene najbolj zvestih udeležencev regate Jabuka. Tudi letos je na uradni startni listi najti več znanih slovenskih jadrnic in krmarjev, ki se bodo pomerili v različnih tekmovalnih skupinah (od odprtega razreda Open do razreda ORC):
- Big Sky (VOR 65) – krmar/vodja Marjan Kočila
- Optimus Prime (Class 40) – krmar Matic Vrečko
- Karpo (Elan 450) – krmar Maks Vrečko
- Silhuette (First 53) – krmar Matjaž Strdin
- Mana (First 36) – krmar Tit Plevnik
- One More Time (More 40) – krmar Jani Bobek
- X-Članica (X 35) – krmar Simon Virnik
- Athena Pirnar (X 35) – krmar Igor Orlov
- Luna Nera (More 55) – krmar Anton Vraničar
- Macropus (First 40.7) – krmar Žiga Rebek
- Andiamo (Elan Impression 50) – krmar Marjan Djuras
Slovenske jadralske ekipe v močni mednarodni konkurenci in spremenljivih novembrskih razmerah sodelujejo tako v boja za najhitrejši čas plovbe (real time) kot tudi v razvrstitvah po hendikepih. Na letošnjo regato je zaenkrat prijavljenih 80 ekip. Kdo bo zmagovalec, bomo izvedeli v nedeljo, 15.11.2026.
Jadrnica Optimus Prime (Class40), ki jo bo krmaril Matic Vrečko, bo opremljena z novo generacijo litijevih baterij BlueCell 330Ah 12.8V, ki mu bo zagotavljala električno energijo za večdnevno neprekinjeno plovbo. Baterija je v izjemno majhnem ohišju in ima samo 25 kg. Jadrnica Karpo, ki jo bo krmaril Maks Vrečko je prav tako opremljena z baterijo BlueCell z modelom 314Ah 12.8V, ki se ponaša z več kot 4000 globokimi praznjenji in 5 letno garancijo.

