eNavtika logo enavtika
  • Novice
  • Vodnik Po Jadranu
  • Vreme
  • Nasveti
  • eShop
  • Dogodki
  • Mali oglasi
Prijavi se
  • Slovenski
  • Italiano
  • Hrvatski (Hrvatska)
  • English (UK)
As Boats - Brig

Novice

Novice

Vse Novice Novosti Nasveti Potopisi Regate Nesreče Testi plovil
  • RSS
  • Facebook
  • Twitter
  • YouTube
Subscribe to newsletter

Zadnje iz eTrgovine

Jasmin Čauševič: Jakob, mali mornar 17.00€
O knjigi - Jakob, mali mornar

Knjiga je namenjena otrokom od 3 do 15 let, ima trde barvne platnice, 32 barvnih notranjih 160 gr strani s tekstom in ilustracijami,  predlist in zalist, knjiga je šivana, velikost knjige 17 x 26 cm, cena knjige je 17,00 € z DDV.

Vsebina

Jakob je vedoželjen in radoveden sedemletni deček, ki obožuje morje, sonce in raziskovanje neznanega. Ko se z jadrnico Indigo odpravi na svojo prvo pravo pomorsko pustolovščino v družbi izkušenega dedka, se pred njim odpre povsem nov svet. Ta topla in poučna zgodba mlade bralce popelje skozi jutranja presenečenja na valovih, opazovanje morskega življenja in prve prave navtične korake, pri čemer se otroci skozi Jakobove oči na sproščen način seznanijo z osnovami jadranja, varnostjo na vodi in spoštovanjem narave.

Nauk zgodbe

Morje nas uči potrpljenja, poguma in spoštovanja do širnih prostranstev, ki nas obdajajo. Skupne trenutke, preživete med valovi, zaznamujejo drobne pozornosti – od jutranjega hranjenja rib do skupnega premagovanja morskih izzivov, ki krepijo vez med generacijami. Ta zgodba staršem in otrokom polaga na srce, da so največje življenjske lekcije tiste, ki jih delimo z ljubečimi ljudmi ob sebi. Sopotništvo, medsebojno zaupanje in radovednost so kompas, s katerim lahko varno premagamo vsako valovanje, tako na morju kot v vsakdanjem življenju. Naj bo ta plovba opomnik, da so najlepše dogodivščine tiste, v katerih skupaj odkrivamo svet in gradimo nepozabne spomine.

Beseda o avtorju

Jasmin Čaušević (1961) se je že večkrat uspešno preizkusil kot pisatelj in je doslej izdal enajst knjig. Pristnost njegovih besedil in navdušujoč slog sta mu že na začetku pisateljske poti prinesla zveste bralce. Verjamemo, da ga bodo tako kot številni odrasli bralci z veseljem spoznali tudi najmlajši nadobudneži.

Jasmin Čauševič: Jakob, mali mornar

Zadnji video

Nedomišje

650+
videoposnetkov
iz zraka
 

Cenik marin 2026

Sidrišča s koncesijo v 2024

Cenik vstopnic v nacionalne parke 2025

10 m svobode: Srečanje Slovencev na otoku Martinique

Walter Teršek, Orplid, sailing

Walter Teršek
Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Kar dva meseca sem ostal na Martinqueu. Barko je bilo treba dobro pripraviti za jadranje proti ekvatorju. Spotoma se bom seveda ustavil na Carriacou, saj me tam nestrpno čakata Maria in Rusty. Življenje na Martiniqueu je precej cenejše, kot je bilo na Carriacou. Nenavadno – tam vlada revščina, tu pa blaginja, otok je poln prestižnih jaht in bogatih turistov, pa so cene hrane na Martiniqueu tudi trikrat nižje kot na Carriacou. Pred marino sta postavljena dva velika zabojnika za smeti, kjer lahko najdeš stvari, ki nikakor niso za odpad. Zlasti vsak petek, ko prihajajo turistične ladje in praznijo zaloge hrane, ki jim je ostala od turistov, je v kontejnerjih moč najti odlično konzervirano hrano. Pred kontejnerji pa ležijo različne stvari, ki jih lastniki bark odvržejo, ker so si kupili nove ali pa ne delujejo, pa je potrebno le malo časa in truda za popravilo – od električnih aparatov, do jader, motorjev in gumijastih čolnov.

Precej stvari sem moral urediti in nabralo se je tudi nekaj popravil. Na novo sem napeljal elektriko za kalužne črpalke in nove črpalke, obnovil kokpit, namestil na ograjo nove lesene nosilne letve za manjše rezervoarje za nafto, ki sem jih premaknil z zadnjega dela barke, tako da je zdaj Orplid končno pravilno obtežen in bo jadranje proti vetru precej lažje.

Na barki je bilo treba zamenjati kar nekaj stvari, zlasti pa tiste, s katerimi sem že nekaj časa odlašal in jih kar naprej prestavljal na kdaj drugič. Zaradi visoke vsebnosti soli v zraku mi je barka skoraj zgorela, saj je eno stikalo popolnoma oksidiralo in naredilo stik. Skoraj nova kalužna črpalka je tako zgorela. Nove črpalke si nisem mogel privoščiti, saj je bila cena vrtoglavo visoka. Tako sem se sam lotil izdelave črpalke. Uporabil sem dve stari črpalki in eno precej novo, ki sem jo pred kratkim našel odvrženo pred zabojnikom za smeti. Tako sem iz treh sestavil eno, ki sedaj deluje veliko bolje kot tista, ki je zgorela.

Na sidrišču v Le Marinu sem nekega jutra presenečen zaslišal:

»Dobro jutro!«

Walter Teršek, Orplid, sailing

V slovenščini! Se mi sanja ali blede? Hitro sem vstal, pogledal iz kabine in zagledal na sidrišču barko Timy s slovensko zastavo, na njej pa Petra in Natalijo. Zasidrala sta se tik za menoj, tako da smo se prav prijetno družili skoraj vsak večer. Po dolgem času sem lahko spet govoril slovensko. Kar pogosto se mi dogaja, da malo pomešam različne jezike in se za kakšno stvar tudi ne spomnim, kako se reče po slovensko. Peter in Natalija sta nama podarila ogromno hrane. Za nekaj časa prekinjata njuno jadranje okrog sveta in se vračata v Slovenijo, precej hrane pa jima je ostalo in bi se jima na barki medtem pokvarila. Prav posebej sta me razveselila z zamrznjenim mesom srne iz slovenskih gozdov. Kakšno razkošje: na Karibih bo za kosilo srnin golaž. Ladijska »klet« je zdaj dodatno obogatena z raznovrstno hrano, ki sta mi jo podarila Peter in Natalija. Zaloga konzervirane hrane, ki sem jo vsak petek nabiral iz kontejnerjev, pa bo zadoščala za dolgo pot proti Antarktiki. Odločil sem se, da bom zaradi varnosti plul vsaj 300 NM od obale. Prvi postanek nameravam narediti šele v Rio de Janeiru. Brazilija menda še vedno zahteva covid pogoje oz. ne vem kolikokratno precepljenost, česar jaz nimam in tudi ne bom imel. Nekje sem prebral, da to vendarle ukinjajo. Medtem je namreč tudi Amerika ukinila vse pogoje in pričakovati je, da bo, medtem ko bom jaz na morju, temu sledila tudi Južna Amerika.

 

Knjiga: Neglede na vse

Po mojem brodolomu sem ob neizmerni bolečini izgube, obupa, žalosti in poraza zelo dobro vedel, da sem šel predaleč. Moja jadrnica je potonila na dno Atlantika, z njo so potonile tudi moje sanje obpluti svet. Pa mi je dal Neptun še eno možnost...
Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot.

Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

Knjiga: 10 m svobode

Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti.
Z nakupom knjige boste podprli slovenskega jadralca, da bo lažje nadaljeval svojo življenjsko pot.

Knjigo lahko naročite na tej povezavi.

 

< Priprave na odhod   Martinique - Trinidad >

 

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

 

 

Dodaj nov komentar
Torek 23 Avg 2022

Spalax: V domovino

Marjan Golobič je že kot otrok večino svojega življenja preživel v tujini. Prve jadralske izkušnje je nabral v Britanski Kolumbiji. Jadraje ga je hitro zasvojilo. Po vrnitvi v Slovenijo, se je pridružil Jadralnemu klubu Potepuh. Jadranje po Jadranu je bilo super a njegove ambicije so bile na Karibih in Tihem oceanu. Leta 2009 se je z jadrnico Spalax udeležil regate ARC. Karib...
Četrtek 18 Avg 2022

Spalax: Cairns

Marjan Golobič je že kot otrok večino svojega življenja preživel v tujini. Prve jadralske izkušnje je nabral v Britanski Kolumbiji. Jadraje ga je hitro zasvojilo. Po vrnitvi v Slovenijo, se je pridružil Jadralnemu klubu Potepuh. Jadranje po Jadranu je bilo super a njegove ambicije so bile na Karibih in Tihem oceanu. Leta 2009 se je z jadrnico Spalax udeležil regate ARC. Karib...
Sreda 13 Jul 2022

Prvomajska Korčula: Vzhodna Korčula

Zbudimo se v sončno jutro brez vetra. Za popoldne je napovedan maestral, ki bo pihal s hitrostjo do 20 vozlov. Odpravimo se iz mesta Korčula in se najprej ustavimo v zalivu Luka Korčula, kjer so leta 2020 zgradili novo luko. Dva pontonska pomola sta namenjeni komunalnemu privezu. S plovilom lahko pristanemo na vzhodnem pomo...
Četrtek 07 Jul 2022

Heron: Luka 2. dan

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovb...
Četrtek 07 Jul 2022

Spalax: Mangrova in krokodili

Marjan Golobič je že kot otrok večino svojega življenja preživel v tujini. Prve jadralske izkušnje je nabral v Britanski Kolumbiji. Jadraje ga je hitro zasvojilo. Po vrnitvi v Slovenijo, se je pridružil Jadralnemu klubu Potepuh. Jadranje po Jadranu je bilo super a njegove ambicije so bile na Karibih in Tihem oceanu. Leta 2009 se je z jadrnico Spalax udeležil regate ARC. Karib...
Četrtek 07 Jul 2022

Heron: Krknjaši - Luke (Brač)

Heron, Vela Luka

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Na eni od bark so imeli večerno zabavo z glasbo in poskusi petja, ki so postajali z vsakim kozarcem glasnejši in manj uigrani. Na srečo so kmalu omagali in v laguno se je naselila tišina.

Po jutranjem kopanju se odpravimo proti Omišu oziroma natančneje vasici Čelina, nekaj kilometrov jugovzhodno od Omiša, kjer ima Mare avto. Vetra ni najprej niti za vzorec, potem malo zapihlja z ene in nato z druge strani, a vsega nekaj vozlov hitrosti. Motoriramo do Brača, in se gremo skopat v prvi zaliv, ki nam pride naproti – še pred Sutivanom, vsega lučaj od splitskih vrat. Nato se delamo, da jadramo proti Omišu, a so jadra bolj za okras kot za pomoč motorju. Šele tik pred ciljem malo potegne veter.

Pred Čelino ni dobrega sidrišča in sidramo v globoki vodi (15 m) tik ob obali. To še za kopanje ni dovolj dobro, kaj šele za kak daljši postanek. Skuhamo in pojemo kosilo in z Maretom in Mojco odveslam na obalo. Čaka ju veliko-več-kot-sto stopnic do avta. Z vso prtljago. Po žgočem soncu. Lili ostane na barki, pripravljena, da v vsakem trenutku prižge motor in reši barko pred skalami ali malimi bojami za gumenjake ali čim podobnim, če bi se veter preveč obrnil.

Medtem se je naredilo ravno dovolj vala, da nam oteži izkrcanje s prtljago. Že iz barke na čoln je bilo adrenalinsko, iz čolna na obalo pa še bolj. Malemu pomolčku ni uspelo zaustaviti valov in čoln je poskakoval kot kozliček. Skoraj srečno se izkrcamo. Malo morske vode pa tako ali tako ne škodi.

Odveslam nazaj na Herona, z Lili dvigneva čoln in se nameniva proti Braču na najbližje varno sidrišče – v zaliv Luka pri Povlji.

Jadrava z nekoliko zmešanim maestralom, ki mu burja meša štrene. Bolj počasi gre samo na flok (3 do 3,5 vozla), a za pet milj se mi ne da dvigovati glavnega jadra. Nekaj pred ciljem veter spet povsem ugasne. V zalivu je že nekaj bark, več kot polovica boj je zasedenih, a naše priljubljeno mesto za sidranje je prosto. Sledi kopanje. Voda je čista in topla.

Danes smo prepluli kar dolgo razdaljo, celih 33 NM smo naredili s povprečno hitrostjo 4,8 vozla in največjo 6,3 vozla. Večji del na motor, nekaj na jadra. Motor ima šest ur več. 

Tako pač je, če imaš obiske. Vezan si na čas in kraj, sicer bi midva danes ostala, kjer sva bila in ne bi šest ur motorirala nekam, kjer ni niti sidrišča. 

Veter ves dan ni presegel 15 vozlov, večino dneva je bilo skoraj nič, ko sidramo, ga je 3 vozle. Čez noč in jutri je napovedana burja od 4 do 20 vozlov, izdano pa je tudi opozorilo za sunke burje v našem delu morja: 35 do 50 vozlov in možne nevihte. Tule smo za burjo pospravljeni dokaj v redu. Nekaj vala se lahko prikotali v zaliv, a ne naravnost. Bomo videli, kaj bo iz tega. Bolj upam, da dobimo 4 in ne 50 vozlov. Neki neugodni oblaki, ki sva jih videla proti večeru, so se še nad kopnim razbili, ta trenutek je spokojno mirno.

 

< Krknjaši   Luka 2. dan >

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Dodaj nov komentar
Sreda 29 Jun 2022

Spalax: Magnetni otok

Marjan Golobič je že kot otrok večino svojega življenja preživel v tujini. Prve jadralske izkušnje je nabral v Britanski Kolumbiji. Jadraje ga je hitro zasvojilo. Po vrnitvi v Slovenijo, se je pridružil Jadralnemu klubu Potepuh. Jadranje po Jadranu je bilo super a njegove ambicije so bile na Karibih in Tihem oceanu. Leta 2009 se je z jadrnico Spalax udeležil regate ARC. Karib...
Ponedeljek 27 Jun 2022

Heron: Krknjaši

Heron, Vela Luka

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Na Šolti je bilo lepo in zjutraj pride sidrat v našo bližino turistična ladjica z velikim plakatom 'blue lagoon', na sliki pa so Krknjaši z Drvenikom v ozadju.

To ni daleč od nas, Mojca še ni bila tam, torej gremo tja. Lepo, a počasi jadramo v šibkem vetru. Posadko pripravim na to, da bo tam gneča, saj je sidrišče izredno priljubljeno tako za dnevno kopanje kot za prenočevanje. 

Res je bila gneča, a nekako najdem prostorček za sidranje. Ko zategnem, sem nesramno blizu dveh madžarskih jadrnic, ki sta bili vezani skupaj na enem sidru. 15 m loči našo krmo od njihovega premca. Pogledujem proti njim, a mi pokažejo, da se oni ne sekirajo. Videli so, kako sem zategnil, barke so lastniške in verjetno imajo raje pred seboj nekoga, ki je dobro zategnil verigo in mu sidro drži, kot pa kakšnega čarteraša, ki sidra prvič v življenju.

Imamo precej manj zasebnosti, kot bi si jo na sidru sicer želeli, a ni nič hudega. Madžarke se sončijo po palubi in se mažejo s kremo. Pogled, ki ne moti oči. Ravno prav blizu, da se vidijo vse obline in dovolj daleč, da se ne vidi celulit. Čez čas se ena od njih odveže in odpluje, čez čas odpluje še druga.

Med dnevom se izmenjajo skoraj vse barke. Ene odhajajo, druge prihajajo, gneča pa je bolj ali manj ves čas enaka. Voda je krasna za kopanje. Plavanje je malo bolj adrenalinsko, saj se ves čas po zalivu prevaža veliko število dingačev – nekateri mini kapitani še nimajo deset let, pa barke, ki prihajajo in odhajajo.

Ob večeru veter ugasne in po zalivu se vsi vrtimo samo na kakšnem metru verige. Kje je kakšno sidro, vedo le ribe. Vseeno v zaliv prihajajo nove barke. Admiralica je nekajkrat uporabila svoj znameniti 'bitch wings', ko gre k sidrniku, da roke v bok in grdo gleda. Vse barke, ki so ga bile deležne, so šle sidrat čisto na drugi konec zaliva. Stvar očitno deluje.

Kljub gneči je zaliv lep, kot vedno in mi se imamo prav dobro.

Danes smo prepluli le 8 NM in to na veter s povprečno hitrostjo samo 4,1 vozla in največjo le 6,1 vozla.

Motor ima eno uro več, v glavnem za dvig in spust sidra in plovbo po zalivu. Veter ves dan ni presegel 14 vozlov, ko sidramo, ga je le 7 vozlov, ob večeru pade na nič.

 

< Nečujam   Luke (Brač) >

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

Dodaj nov komentar
Sreda 22 Jun 2022

Spalax: Avstralska zima

Marjan Golobič je že kot otrok večino svojega življenja preživel v tujini. Prve jadralske izkušnje je nabral v Britanski Kolumbiji. Jadraje ga je hitro zasvojilo. Po vrnitvi v Slovenijo, se je pridružil Jadralnemu klubu Potepuh. Jadranje po Jadranu je bilo super a njegove ambicije so bile na Karibih in Tihem oceanu. Leta 2009 se je z jadrnico Spalax udeležil regate ARC. Karib...
Ponedeljek 20 Jun 2022
Nautika Zagreb

Najbolj brane novice

Orkanska burja s hitrostjo 140 km/h ohromila Jadran (video)

Orkanska burja s hitrostjo 140 km/h ohromila Jadran (video)

Štirje novi izjemni katamrani na Jadranu

Štirje novi izjemni katamrani na Jadranu

V trku dveh plovil na jugu Plavnika ena oseba poškodovana

V trku dveh plovil na jugu Plavnika ena oseba poškodovana

Dramatično reševanje jadralca, ki je zavračal pomoč

Dramatično reševanje jadralca, ki je zavračal pomoč

23. regata Jabuka 2026: Slovenska jadrnica Big Skay in Marjan Kočila najhitrejša

23. regata Jabuka 2026: Slovenska jadrnica Big Skay in Marjan Kočila najhitrejša

Nasedlo jadrnico na otoku Biševo reševali prostovoljni gasilci

Nasedlo jadrnico na otoku Biševo reševali prostovoljni gasilci

Jabuka_2026

Med 13. in 15. novembrom 2026 se bo v Vodicah odvijata kultna in vznemirljiva 23. regata Jabuka, ki velja za eno najbolj množičnih, zahtevnih in priljubljenih odprtomorskih (offshore) regat na Jadranu. Organizator dogodka je Jadralni klub Tijat Vodice, tekmovanje pa vsako leto znova privabi številne vrhunske posadke iz regije in širše.

Čarovnija in izzivi 110 navtičnih milj dolge preizkušnje

Regata Jabuka je med jadralci legenda predvsem zaradi svoje edinstvene oblike:

  • Nočni start: Start regate je tradicionalno v petek zvečer (okoli 21. ure), kar posadkam prinaša takojšnji adrenalin in nočno plovbo v odprto morje.
  • Mistična točka – otok Jabuka: Plovna pot jadralce vodi iz Vodic okoli vulkanskega otočka Jabuka, ki osamljeno stoji sredi odprtega Jadrana, ter nazaj proti Vodicam. Skupna dolžina prog znaša približno 110 navtičnih milj.
  • Nepredvidljivo vreme: Novembrski termin pogosto postreže z močnimi vetrovi (bura, jugo), mrazom in valovi, kar od posadk zahteva izjemno vzdržljivost, taktično znanje in odlično pripravljenost plovil.

Jabuka_2026

Slovenske posadke na startni listi 2026

Slovenski jadralci tradicionalno veljajo za ene najbolj zvestih udeležencev regate Jabuka. Tudi letos je na uradni startni listi najti več znanih slovenskih jadrnic in krmarjev, ki se bodo pomerili v različnih tekmovalnih skupinah (od odprtega razreda Open do razreda ORC):

  • Big Sky (VOR 65) – krmar/vodja Marjan Kočila
  • Optimus Prime (Class 40) – krmar Matic Vrečko
  • Karpo (Elan 450) – krmar Maks Vrečko
  • Silhuette (First 53) – krmar Matjaž Strdin
  • Mana (First 36) – krmar Tit Plevnik
  • One More Time (More 40) – krmar Jani Bobek
  • X-Članica (X 35) – krmar Simon Virnik
  • Athena Pirnar (X 35) – krmar Igor Orlov
  • Luna Nera (More 55) – krmar Anton Vraničar
  • Macropus (First 40.7) – krmar Žiga Rebek
  • Andiamo (Elan Impression 50) – krmar Marjan Djuras

Slovenske jadralske ekipe v močni mednarodni konkurenci in spremenljivih novembrskih razmerah sodelujejo tako v boja za najhitrejši čas plovbe (real time) kot tudi v razvrstitvah po hendikepih. Na letošnjo regato je zaenkrat prijavljenih 80 ekip. Kdo bo zmagovalec, bomo izvedeli v nedeljo, 15.11.2026.

Jadrnica Optimus Prime (Class40), ki jo bo krmaril Matic Vrečko, bo opremljena z novo generacijo litijevih baterij BlueCell 330Ah 12.8V, ki mu bo zagotavljala električno energijo za večdnevno neprekinjeno plovbo. Baterija je v izjemno majhnem ohišju in ima samo 25 kg. Jadrnica Karpo, ki jo bo krmaril Maks Vrečko je prav tako opremljena z baterijo BlueCell z modelom 314Ah 12.8V, ki se ponaša z več kot 4000 globokimi praznjenji in 5 letno garancijo.

 

23. Regata Jabuka 2026: Praznik odprtomorskega jadranja z močnim slovenskim pridihom
Internautica_2027
  • 16
  • 17
  • 18
  • ...
  • 20
  • 21
  • 22
  • 23
  • 24
  • ...

Stran 21 od 55

Kramer Yachting
Alaris d.o.o.,   Topniška 14,   Ljubljana,  Tel.: 031 303 086,   e-pošta: [email protected]
© 2026 enavtika
Zaupnost podatkov | Splošni pogoji | Oglaševanje