Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Knjiga je namenjena otrokom od 3 do 15 let, ima trde barvne platnice, 32 barvnih notranjih 160 gr strani s tekstom in ilustracijami, predlist in zalist, knjiga je šivana, velikost knjige 17 x 26 cm, cena knjige je 17,00 € z DDV.
Vsebina
Jakob je vedoželjen in radoveden sedemletni deček, ki obožuje morje, sonce in raziskovanje neznanega. Ko se z jadrnico Indigo odpravi na svojo prvo pravo pomorsko pustolovščino v družbi izkušenega dedka, se pred njim odpre povsem nov svet. Ta topla in poučna zgodba mlade bralce popelje skozi jutranja presenečenja na valovih, opazovanje morskega življenja in prve prave navtične korake, pri čemer se otroci skozi Jakobove oči na sproščen način seznanijo z osnovami jadranja, varnostjo na vodi in spoštovanjem narave.
Nauk zgodbe
Morje nas uči potrpljenja, poguma in spoštovanja do širnih prostranstev, ki nas obdajajo. Skupne trenutke, preživete med valovi, zaznamujejo drobne pozornosti – od jutranjega hranjenja rib do skupnega premagovanja morskih izzivov, ki krepijo vez med generacijami. Ta zgodba staršem in otrokom polaga na srce, da so največje življenjske lekcije tiste, ki jih delimo z ljubečimi ljudmi ob sebi. Sopotništvo, medsebojno zaupanje in radovednost so kompas, s katerim lahko varno premagamo vsako valovanje, tako na morju kot v vsakdanjem življenju. Naj bo ta plovba opomnik, da so najlepše dogodivščine tiste, v katerih skupaj odkrivamo svet in gradimo nepozabne spomine.
Beseda o avtorju
Jasmin Čaušević (1961) se je že večkrat uspešno preizkusil kot pisatelj in je doslej izdal enajst knjig. Pristnost njegovih besedil in navdušujoč slog sta mu že na začetku pisateljske poti prinesla zveste bralce. Verjamemo, da ga bodo tako kot številni odrasli bralci z veseljem spoznali tudi najmlajši nadobudneži.

![]() |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Celo noč je žvižgalo brez pavze, a sidrišče je prav nenavadno mirno. Vala ni niti za vzorec, razen tistih 15 cm, ki se naredi od plaže do barke. Še največji val dela Heron, ko pleše na sidru ob sunkih vetra. Hrup pa je moteč in utruja. Veter žvižga med priponami, cerade ropotajo, vreča jadra plapola in sidro se zateguje. To človeka utruja, saj nehote misliš na to, da lahko popusti veriga ali pa da veter strga bimini.
Za Tuelado sva imela velike načrte: Malo na obalo, pa z avtobusom do mesta, kjer je kakšna trgovina, morda celo najem avta in izlet po Sardiniji. Ampak piha tako, da sploh ne dava čolna v vodo. Do obale bi bila vsa mokra. In ker kruha nimava več niti v skrinji ga speče Lilika. To je prvič, da sprobamo pečico in dobro se je izkazala (Lilika in pečica). Kruh je ravno prav pečen, ni zažgan, ni suh. Skratka nimam pripomb. Oblika je super rustikalna, a to je dobra lastnost, okus pa res dober.
Naredila je kruh s sodo bikarbono, da nama ni bilo treba čakati, da testo vzhaja. Ko je kruh pečen odsidrava in greva pogledat za rt še tretje sidrišče, kjer je izliv rečice. Tudi to izgleda povsem spodobno. Morda je nekoliko več vetra, saj teče rečica po dolini in kanalizira veter v sidrišče.
Ugasneva motor in se napotiva z vetrom na jugovzhod. Danes imava le dobrih 5 milj poti. Brez jader je naša hitrost 3 vozle. Razvijeva flok in takoj pospešimo. Hitrost se ustali pri osmih vozlih, saj piha dobrih 30 vozlov vetra. V začetku ni še nič vala, a že po milji ali dveh se val razvije - kake pol metra ga je in narašča, saj ima vedno več prostora.
Nekaj pred rtom odvijeva viharnik in v njegovem zavetrju zvijeva flok. Precej lažje gre, kot sem se bal. Brez viharnika bi se namučil. Hitrost brez floka seveda pade, a se ustali pri šestih vozlih. Šest vozlov samo na tole malo flikico z vetrom v krmo.
Rt Malfatano je nižji, kot Teulada včeraj, a kljub temu povsem zapreva barko preden začneva obračati za rt. Neka valov naju poškropi, nekajkrat naju dobro položi, potem pa smo v delnem zavetju. Piha sicer še vedno, le valov ni več. Voziva laško orco v zaliv. Ko zvijava viharnik se kar dobro namučiva, saj veter tako vleče jadro, da ga komaj navijem.
Tam, kjer sva hotela sidrat je že ena barka in sicer naši stari znanci - trimaran Lady Bird, ki ga srečujeva vsakih nekaj dni. V tem vetru si ne upam globje v zaliv, saj je precej plitvo, zato greva na rezervno lokacijo. Žal je tudi tam že ena velika jadrnica. 30 meterska mrcina z jamborom do neba. Najina tretja opcija je delno 'nasmetena' z gumenjaki, a ti so bliže obali in najdeva kos peska, kamor vrževa sidro. Dobro smo skriti med malim polotočkom in otočkom.
Voda je gladka, kot da ne bi bilo veliko vetra. Veter prihaja čez hribček polotoka in nas udari enkrat z leve in enkrat z desne, a nasploh precej izven normalne smeri vetra. Dva rta sta veter obrnila za 90°. Namesto severozahodnika imamo lokalno jugozahodnik. Sunki so precej divji, vmes pa popolno zatišje. Instrument kaže vse številke od skoraj nič do več kot 30 vozlov. Kar precej nas vrti, a mislim, da smo dobro sidrani, čeprav za moj okus preblizu boj, ki označujejo plažo, a prostora ni ravno na pretek.

Danes sva preplula le 6 milj, večino z vetrom v krmo. Na motorju spet ni nobene nove ure, hitrosti jadranja pa so bile med 6 in 8, vetra pa med 25 in 30 vozli z močnejšimi sunki.
| < S. Petro | Capo di Pula (Nora) > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

![]() |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Originalni dnevnik za 2. julij 2020 sem pomotoma zbrisal, če ga kdo ima, se priporočam zanj. Tule še enkrat pišem po spominu za dva dni nazaj:
Noč je bila še kar v redu. Škoda, da je vojska prepovedala dostop v najboljši in dobro zaščiten del zaliva, a tudi tu se je dalo spati.
Danes imava dolgo pot, zato kar zgodaj odrineva, čeprav še ni nič vetra, a danes morava prepluti 40 milj proti jugu, saj vmes ni dobrih sidrišč za veter, ki je napovedan. Iz Lionskega zaliva namreč začenja nažigati mistral, ki je tukaj hud veter. Napovedujejo večmetrske valove in veter čez 30 vozlov. V takem pač ni modro sidrati na privetrni strani.
Popoldan začne pihati in lepo napredujeva. Valovi so že veliki in jadranje je utrujajoče. Takoj, ko malo ne paziš, se treščiš v nekaj trdega. Najin cilj je Calaseta, sidrišče na otočku Antioco. To je malo jugovzhodno od Carloforteja. Pravijo, da je sidrišče boljše, kot je videti na prvi pogled. In res mi za severozahodnik tole sidrišče od daleč ni videti ravno najboljše, saj je odprto vse do Francije.
Ko prideš bližje, pa se vidi, kako nekaj plitvin in trije valobrani marine in luke Calaseta pravzaprav kar dobro zaščitijo sidrišče takoj pod zadnjim valobranom. To je plitvo sidrišče, sidra se v globino 3 m. Žal je celoten res dober del sidrišča poln lokalnih čolnov in manjših jadrnic na bojah.
Midva bi sicer lahko sidrala zraven, a bi bila že delno izpostavljena in v primeru, da se veter le malo obrne, bi se znašla v 2,5 m vodi čisto blizu čeri za krmo in precej blizu čolnov na bojah. Če bi se tukaj razvil val, bi se lahko okrepil zaradi majhne globine in bi postalo nevarno.
Zato se raje odločiva za sidrišče na sosednjem otočku Sveti Peter, ki je oddaljen le slabe 4 milje čez preliv. Tam sva že bila in sidrišču zaupava. Sicer lahko pride nekaj vala okrog otočka, a v bistvu je dobro zaščiten pred severozahodnikom.
Očitno nisva edina, ki misliva tako, saj smo v zalivu štiri barke za čez noč (dnevnih gumic ne štejem): dve enotrupni jadrnici, en katamaran in en trimaran. Ta trimaran sva že večkrat videla na raznih koncih Sardinije. Videti je, da imajo podobno pot kot midva.
Dolga pot je danes za nama, celih 50 milj sva danes prevozila po velikih valovih in sva dobro utrujena. Vseeno si privoščiva še kopanje, da spereva s sebe sol, ki jo je pršec napihal na naju. Voda se je občutno ohladila.
| < Torre Grande–Ala Birdi | S. Petro > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
Najbolj brane novice

Med 13. in 15. novembrom 2026 se bo v Vodicah odvijata kultna in vznemirljiva 23. regata Jabuka, ki velja za eno najbolj množičnih, zahtevnih in priljubljenih odprtomorskih (offshore) regat na Jadranu. Organizator dogodka je Jadralni klub Tijat Vodice, tekmovanje pa vsako leto znova privabi številne vrhunske posadke iz regije in širše.
Čarovnija in izzivi 110 navtičnih milj dolge preizkušnje
Regata Jabuka je med jadralci legenda predvsem zaradi svoje edinstvene oblike:
- Nočni start: Start regate je tradicionalno v petek zvečer (okoli 21. ure), kar posadkam prinaša takojšnji adrenalin in nočno plovbo v odprto morje.
- Mistična točka – otok Jabuka: Plovna pot jadralce vodi iz Vodic okoli vulkanskega otočka Jabuka, ki osamljeno stoji sredi odprtega Jadrana, ter nazaj proti Vodicam. Skupna dolžina prog znaša približno 110 navtičnih milj.
- Nepredvidljivo vreme: Novembrski termin pogosto postreže z močnimi vetrovi (bura, jugo), mrazom in valovi, kar od posadk zahteva izjemno vzdržljivost, taktično znanje in odlično pripravljenost plovil.

Slovenske posadke na startni listi 2026
Slovenski jadralci tradicionalno veljajo za ene najbolj zvestih udeležencev regate Jabuka. Tudi letos je na uradni startni listi najti več znanih slovenskih jadrnic in krmarjev, ki se bodo pomerili v različnih tekmovalnih skupinah (od odprtega razreda Open do razreda ORC):
- Big Sky (VOR 65) – krmar/vodja Marjan Kočila
- Optimus Prime (Class 40) – krmar Matic Vrečko
- Karpo (Elan 450) – krmar Maks Vrečko
- Silhuette (First 53) – krmar Matjaž Strdin
- Mana (First 36) – krmar Tit Plevnik
- One More Time (More 40) – krmar Jani Bobek
- X-Članica (X 35) – krmar Simon Virnik
- Athena Pirnar (X 35) – krmar Igor Orlov
- Luna Nera (More 55) – krmar Anton Vraničar
- Macropus (First 40.7) – krmar Žiga Rebek
- Andiamo (Elan Impression 50) – krmar Marjan Djuras
Slovenske jadralske ekipe v močni mednarodni konkurenci in spremenljivih novembrskih razmerah sodelujejo tako v boja za najhitrejši čas plovbe (real time) kot tudi v razvrstitvah po hendikepih. Na letošnjo regato je zaenkrat prijavljenih 80 ekip. Kdo bo zmagovalec, bomo izvedeli v nedeljo, 15.11.2026.
Jadrnica Optimus Prime (Class40), ki jo bo krmaril Matic Vrečko, bo opremljena z novo generacijo litijevih baterij BlueCell 330Ah 12.8V, ki mu bo zagotavljala električno energijo za večdnevno neprekinjeno plovbo. Baterija je v izjemno majhnem ohišju in ima samo 25 kg. Jadrnica Karpo, ki jo bo krmaril Maks Vrečko je prav tako opremljena z baterijo BlueCell z modelom 314Ah 12.8V, ki se ponaša z več kot 4000 globokimi praznjenji in 5 letno garancijo.

